<p>»V 70. letih je bila na Slovenskem burna razprava, ali naj šola vzgaja človeka po meri družbe ali kot celostno osebnost, v vsem njegovem dostojanstvu. Zmagalo je prvo – torej človek naj bo po meri družbe. Pomeni, da je človek v korist obstoječega družbenega sistema, torej vodljiv, poslušen, upogljiv. Temu ustrezna je bila šolska zakonodaja. Pozneje se je sicer besedišče zaradi pritiskov spremenilo, v belo knjigo so našle pot tudi besede, kot so vzgoja, celostna osebnost, dostojanstvo, spoštovanje, dialog, celo duhovna razsežnost, a vsebina je ostala v glavnem enaka. Vzgojno-izobraževalni sistem je bil namreč ves čas pod kontrolo politike enoumja, v rokah ljudi v različnih odtenkih rdeče. Rezultati, omenjeni zgoraj, so sad tega,« je zapiskala urednica Domovine Erika Ašič.&nbsp;</p>