To kolumno pišem v Barceloni, kjer medlim pred desetinami metrov polic za poezijo v vsaki malo večji knjigarni. Poezijo, prevedeno v katalonščino, jezik, ki ga govori okrog 11 milijonov ljudi. Za uradni jezik je sicer priznan v Španiji, ne pa tudi na ravni Evropske unije. Katalonci in Katalonke se še kako zavedajo njegove pomembnosti, nikakor zgolj v teoriji. Razumejo, da jezik potrebuje prakso. Police s poezijo, celi ogromni oddelki, na najbolj vidnih mestih v knjigarnah, niso naključje. Seveda povsod dobite poezijo tudi v španščini – ampak na prvem mestu so katalonski prevodi in originali. <p>Festival, na katerem sodelujem, se imenuje Barcelonski mednarodni festival poezije. Letos poteka že devetintridesetič. Sredstva zanj prispeva mesto Barcelona. Poteka ves teden, z več pogovori in literarnimi večeri na dan, za sklepno branje poezije, kamor povabijo domače in tuje avtorice in avtorje, pa je rezervirana znamenita Palau de la musica Catalana. S tem festival dokazuje, da se lastne vrednosti in pomena dobro zaveda &ndash; ne pusti se pospraviti v pač eno dvorano nekje na obrobju. Jasno sporoča: poezija spada v sredi&scaron;če.</p> <p>Toda v primerjavi s &scaron;pan&scaron;čino, ki jo po svetu govori več kot pol milijarde ljudi, je katalon&scaron;čina jezik-palček. Gotovo bi bilo bolj smiselno vse pesmi nastopajočih pesnic in pesnikov prevesti v &scaron;pan&scaron;čino. Kot bi bilo gotovo bolj praktično, med branji prevode projicirati na steno na odru. Namesto tega natisnejo organizatorji knjižico &ndash; v katalon&scaron;čini. V njej so kratke predstavitve pesnic in pesnikov ter vse brane pesmi v originalnih jezikih ter v katalonskih prevodih. Knjižice prejmejo vse obiskovalke in obiskovalci, ki nato z drobnimi lučkami sledijo branju. Zatemnjena dvorana med dogodkom baje izgleda čarobno, kot nebo, polno zvezd.</p> <p>Za to, da bi imel jezik, svoj jezik, potrebuje&scaron; samozavest. Zavedati se mora&scaron; lastne odgovornosti, zavezanosti jeziku. In dejstva, da prav poezija kaže njegov najvi&scaron;ji domet. Razumeti mora&scaron;, namreč kot narod, kot nacija pa le &scaron;e toliko bolj, kako ključen je jezik za tvoj obstoj, in zakaj. In predvsem, kako pomembne so za obstoj in razvoj jezika v njem natisnjene knjige.</p> <p>Novinar tukaj&scaron;nje nacionalne televizije, ki pripravlja prispevek o festivalu, me je vpra&scaron;al, kako se kaj pri nas pozna nedavno gostovanje države na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Ob nedavnih rezultatih programskega razpisa Javne agencije za knjigo, ob znižanju sredstev, ob izjavi ministrice v nedavnem intervjuju za Delo, ki daje slutiti, da je razlog za to gostovanje na sejmu v Bologni, sem se lahko le kislo nasmehnila in odgovorila, da v na&scaron;i državi skrb za jezik pri odločevalcih očitno ostaja zgolj tam, torej na jeziku. Gostovanj, obeh, nismo izkoristili &ndash; ne navzven ne za premislek in vzpostavitev novih, bolj&scaron;ih temeljev slovenskega založni&scaron;tva navznoter. Blesavi slogan frankfurtskega gostovanja "Satovje besed." je odlično izpričal stanje stvari: nihče ga ne razume in nikogar ne zanima.</p> <p>Medtem ko v Barceloni ljudje kupujejo vstopnice za branje poezije, tudi v sloven&scaron;čini, se je v Sloveniji najbolj cenjeni oddaji na nacionalnem radiu, ki objavlja literarne kritike, proračun letos zmanj&scaron;al za četrtino. Namesto &scaron;tirih zdaj oddaja vsebuje le &scaron;e tri recenzije. In &scaron;e te so mizerno (pod)plačane.</p> <p><em>Anja Zag Golob je pesnica, urednica, kolumnistka in občasna prevajalka. Mnenje avtorice ne odraža nujno stali&scaron;č uredni&scaron;tev RTV Slovenija.</em></p>