Evrovizijo spremlja kar nekaj mitov, denimo, da je to izključno zabavna, ne politična prireditev ... na zaslonih pa kar naprej gledate imena držav in zastave, da o neštetokrat preverjenih državno-sosedskih glasovalnih aliansah ne govorimo. <p>Drugi je, da gre za pevsko oziroma glasbeno tekmovanje. Ja, zato je pred desetimi leti zmagal Thomas Neuwirth &ndash; izključno zaradi solfeggia.</p> <p>Leto&scaron;nji_ zmagovalec_ Nemo Mettler najbrž poje bolje, nikakor pa ni prvi_, ki je s svojo pojavnostjo dodobra razkajfal_ del javnosti, a stvar je tu &scaron;e bolj komplicirana, identificira se namreč kot nebinarna oseba, tega pa ta čas ni mogoče niti izjaviti brez ideolo&scaron;ke podstati &ndash;spol razgreva čustva. Nemo zase uporablja zaimka they/them, v tej (radijski) kolumni zanj zgolj zasilno uporabljamo mo&scaron;ki spol, saj v sloven&scaron;čini &scaron;e nimamo ustreznega prevoda, ki bi bil poenoten in obče sprejet.</p> <p>Neskončna globina golid gnojnic, ki so se ob razglasitvi zlile po tem mladem človeku v nafrfuljeni roza jaknici, zgolj razkriva, kako krhka je očitno v svojem bistvu dominantna cis identiteta, ki brez debate enači biolo&scaron;ki in družbeni spol, če jo lahko takole iztiri en_ drobni_ &Scaron;vicar_ v nedolžnem roza krilcu. Kaže, da je takle spogled s seboj v ogledalu kdaj izrazito boleč, večina pa bolečino namesto soočenja raje odrine. To ni njihov problem, jezni so na roza krilce in v njem vidijo izključno ogromno rdečo cunjo, da iztiri njih, prav njih. Ker enostavno ni mogoče, da Nemo nikomur nič noče, da pač zgolj mara roza jopčke in dolge, urejene nohte. To ne gre. Desc je desc, baba je pa za &scaron;porhert, in tu nekje se konča.</p> <p>Obstajajo izjeme. Te verjamejo, da je nebinarnost odločitev. Ni. Govorim iz lastne izku&scaron;nje: če bi se lahko, se nihče_ ne bi odločil_ zanjo, ker je tako življenje v družbi večinsko cis normativne populacije skrajno naporno. In kdaj nevarno. Tudi zaradi agresivne dominance večine tudi, ko gre za najbolj notranje bistvo posameznika_ce, prihaja v družbi, posebej med mladimi, do depresivnih motenj, motenj hranjenja, samopo&scaron;kodovanj in celo samomorov. Odziv na Nema_ zgolj dokazuje &scaron;e vedno katastrofalno nizek nivo družbenega sprejemanja različnosti.</p> <p>In medtem, ko se pod pretvezo kruha, ki ga ni, in iger, ki niso več zabavne, ukvarjamo s predsodki večine, ko vedno znova razlagamo osnovne pojme, denimo vsaj razliko med slovničnim, biolo&scaron;kim in družbenim spolom, medtem ko se večina belih cis mo&scaron;kih repenči, hrepeneč po vrnitvi apriornosti lastne pozicije moči v družbi, v Gazi genocid divja dalje z nezmanj&scaron;ano močjo.</p> <p>Vsi tozadevni incidenti na leto&scaron;nji Evroviziji niso niti pljunek v morje, organizatorji prireditve pa so znova pokazali lastno nemoč, že ko gre vsaj za deklarativno zavzemanje jasnega stali&scaron;ča. Enako kot RTV Slovenija. Na seji Sveta se je razpravljalo, se dalo neko pobudo, vodstvo je odgovorilo, na EBU je bila odposlana omlednej&scaron;a varianta poziva, čas za konkreten ukrep je bil zamujen, ker je bila odločitev nesprejeta, na koncu se je udeležitev zgodila in pesem je bila odpeta. Bolijo nas mrtvi otroci v Gazi, obžalujemo in nam je hudo, toda taka je pač na&scaron;a narava. Namesto deklarativne geste &ndash; se skloni glava. Pa &scaron;e rima se.</p> <p>Na &Scaron;vedskem, skratka, meja ni bila postavljena, prireditev je bila izpeljana, Izrael je nastopil, sic&eacute;r s spremenjenim besedilom, in na koncu celo zasedel visoko peto mesto. Ker pesem, a ve&scaron;, je bila pa lepa. Lepo je zapela. In ker tole baje pač ni političen (euro)song.</p> <p><em>Anja Zag Golob je pesnica, urednica, kolumnistka in občasna prevajalka. Mnenje avtorice ne odraža nujno stali&scaron;č uredni&scaron;tev RTV Slovenija.</em></p>