V sredini

Manj alergije, več energije, pravi Lojze Peterle, ki v trenutni družbeni klimi išče vzporednice in silnice iz let, ko je nastajala samostojna Slovenija. A zdaj, ko imamo največ, kar nek narod lahko ima, torej državo, je vse težje prepoznati tisti višji cilj. Sam ga vidi v veselju do življenja, ki bo poskrbelo, da bo Slovenija ostala slovenska. Komentira predvolilne strategije levega in desnega političnega bloka, analizira magnetenje NSi s SLS in Fokusom ter vabi na “dva deci”.Gost: Lojze Peterle, prvi predsednik vlade samostojne Slovenije, nekdanji evropski poslanec in prejemnik naziva Evropejec leta.

Ali se bom spet zbudil, je eno od najpogostejših vprašanj, ki jih od pacientov dobijo anesteziologi, pove Janez Dolinar, sicer tudi predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Si predstavljate, da ste v vlogi pacienta in ne veste, ali je ta anesteziolog uveljavljal ugovor vesti glede pomoči pri samomoru ali ne? Mu boste še zaupali, posebej če ob tem veste, da anesteziologi uporabljajo podobne ali celo iste učinkovine, kot so predvidene za samousmrtitev? Zakon o asistiranem samomoru ruši temeljno zaupanje med zdravnikom in pacientom. V težek položaj pa postavlja tudi zdravnike, ki so prisegli, da se bodo borili za človekovo življenje, ne pa prispevali k njegovi smrti. Medicina lahko blaži telesne bolečine, paliativna oskrba pa pomaga še pri vseh drugih, ki so pogosto mnogo večje in vseobsegajoče. Se ne bi raje pogovarjali o tem kot o bližnjici do smrti? Če imate vsaj en pomislek, potem na referendumu obkrožite proti, pravi Dolinar.Gost: Janez Dolinar, anesteziolog in predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov

Jani Kramar je že 12 let sodelavec Hospica. Ko govori o umiranju in smrti, ni čutiti teže ali bremena, ampak kvečjemu razbremenitev in olajšanje. Smrt je del življenja, in to bo lažje sprejeti, če se bomo o njej pogovarjali, ko je še ni na vidiku, poudarja. Kljub temu pa ga žalosti, da to vprašanje kot družba načenjamo šele v kontekstu predčasne prekinitve življenja. Kot pravi, je takšne želje umirajočih že slišal, a so se razblinile, čim so začutili bližino, razumevanje in sočutje. Srečanja z umiranjem in smrtjo pa posebej na začetku poti v Hospicu niso bila najbolj preprosta, priznava. Jani Kramar, sodelavec Hospica

Dr. Božidar Voljč je upokojeni zdravnik, ki posebej poudari, da je vselej deloval v javnem zdravstvu. Je pionir družinske medicine pri nas, trenutno pa predsednik Komisije za medicinsko etiko pri ministrstvu za zdravje. Brez zadržkov pove, da smo v Sloveniji na točki, ko so čakalne dobe etično sporne. Poudarja tudi, da pomoč pri samomoru vodi v nevarno predalčkanje življenja kot vredno ali nevredno. Delitev zdravstva na državno in zasebno pa je po njegovi oceni umetna in ni koristna za izpolnjevanje osnovnega poslanstva zdravstva – da vsak bolnik dobi kakovostno zdravstveno pomoč takrat, ko jo potrebuje.

Če kdo, potem Anka Lipušček Miklavič brez dvoma zelo dobro ve, kaj vse je potrebno za to, da pride slovenska hrana v slovenski dom. Ko govori o svoji kmetiji in kmetijstvu v Posočju, ima na obrazu poseben žar. Oči se ji zasvetijo, ko opisuje, kako je Mlekarna Planika iz Kobarida, ki jo je vodila kar 16 let, orala ledino na področju živilskopredelovalne industrije in poskrbela za prepoznavnost lokalno pridelane hrane. Kljub temu, da je podjetje pod njenim vodstvom nanizalo vrsto prebojev, ostaja skromna in velikodušno poudarja, da vsega tega ne bi bilo brez predanosti in zavzetosti sodelavcev. Tudi po upokojitvi njen dan ni enak dnevu. Ostaja zavezana skrbi za slovenskega kmeta, opozarja na pomen mladih prevzemnikov kmetij in še posebej na položaj kmečkih žena.