Frekvenca X

Overview

Episodes

Recent Episodes

DEC 10, 2025

V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi.

V rubriki Xpertiza (od 00:32:24) se predstavlja Nina Vodnjov, mlada raziskovalka na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino.

Nagrajencem, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji, pa lahko podrobneje prisluhnete v oddajah Podobe znanja 3. programa Radia Slovenija.

Zoisova nagrada za življenjsko delo

akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (medicinska virologija)
prof. dr. Tomaž Pisanski (diskretna matematika)

Zoisove nagrade za vrhunske dosežke

prof. dr. Andrej Rahten (preučevanje slovenske politične zgodovine)
prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl (kemijsko in mikro-biokemično mikroprocesno inženirstvo)
prof. dr. Matjaž Humar (mikroskopski izvori laserske in kvantne svetlobe)
prof. dr. Kristina Gruden (sistemska in molekularna biologija)

Zoisova priznanja za pomembne dosežke

doc. dr. Luka Vidmar (interdisciplinarne raziskave literature in kulture (16.–19. stoletje))
dr. Jožica Gričar (biologija dreves)
prof. dr. Urban Bren (biomolekularne simulacije)
dr. Marko Jošt (fotovoltaika)
dr. Andrej Zorko (kvantni materiali)
dr. Miroslav Verbič (raziskovanje finančne negotovosti in ekonomskih politik)

Puhova nagrada za življenjsko delo

prof. dr. Franc Vrečer (razvoj farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji)

Puhove nagrade za vrhunske dosežke

Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras, dr. Robert Zorec (razvoj in uporaba napredne celične imunoterapije pri zdravljenju raka prostate)

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije

prof. dr. Uroš Seljak (prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike)

Poglavja: 00:32:24 Xpertiza: Nina Vodnjov

37 MIN

DEC 3, 2025

Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika

Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič.

V rubriki Xpertiza (od 00:30:20) se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.

Poglavja: 00:02:35 Dr. Boštjan Udovič: ključno pri pogajanjih je zaupanje 00:04:20 Kakšen pogajalec je Donald Trump 00:07:15 Pogajanja okrog palestinskega vprašanja 00:14:23 Primer vrnitve umetniške slike v Piran 00:16:42 Dr. Janez Potočnik: pogajanja Slovenije in EU 00:23:10 Značilnosti uspešnega političnega pogajalca 00:27:47 Pogajanja kot pustolovščina 00:30:20 Xpertiza: Anže Štrancar

35 MIN

NOV 26, 2025

Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija

Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.

V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič.

V rubriki Xpertiza (od 00:27:46) se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo.

Poglavja: 00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju 00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za uspešnimi pogajanji 00:03:31 Policijski pogajalski proces, dr. Ivana Glavina Jelaš 00:05:47 Aktivno poslušanje kot sveta veščina 00:09:39 Kaj se lahko naučimo od profesionalnih pogajalcev? 00:12:55 Mediacija in pogajanja, Aleksander Jakobčič 00:18:13 Kako pri pogajanjih preseči osebne zamere in frustracije 00:21:33 Konkreten nasvet za pogajanja 00:26:20 Najbolj pomembno pri pogajanjih, dr. Boštjan Udovič 00:27:46 Xpertiza: Adrijana Kos

33 MIN

NOV 19, 2025

Zemlja kot tarča: Kaj so nam prinesli meteoriti, asteroidi, kometi in drugi vesoljski prišleki?

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde.

V Xpertizi (33.24) pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

Gostje so bili:

dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,
dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani,
dr. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije 00:33:24 Xpertiza: Urh Štempihar Jazbec

39 MIN

NOV 12, 2025

Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno?

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.

Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi.

V Xpertizi (od 00:32:42) pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru.

Pri nagradah za pub kviz se najlepše zahvaljujemo Centru Noordung, Slovenskemu etnografskemu muzeju in Muzeju novejše zgodovine ter Znanosti na cesti.

Večer je potekal v okrilju Meseca znanosti, ki ga podpira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Poglavja: 00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec 00:00:01 Zaznamujemo prvi slovenski dan znanosti 00:00:43 Povzetek znanstvenega pub kviza v SEM-u 00:02:33 Kdo so bile sodelujoče ekipe? 00:09:04 Začnimo s prvim vprašanjem! 00:26:37 Refleksija tekmovalcev 00:24:17 Tomaž Boh, MVZI 00:28:31 Saša Novak, ZnC 00:29:45 Zdaj pa res! Kdo so bili najboljši?

38 MIN