Današnje razmišljanje bo polno netočnosti, površnosti in nerazumevanja tematike, o kateri bomo razmišljali. Ampak obstaja dejstvo, da zaradi pomanjkanja bolj kompetentnih razlag nekdo mora seči v osje gnezdo. Gre pa tako. Zadnje čase se kot javnost in ostareli prdci čudimo blaznostim, ki jih počne naša mladež. V Zagrebu so požgali nebotičnik, pri nas nastavljajo predmete na tire, norosti najstnikov v prometu se stopnjujejo še in še … Organi ta novi trend podivjanosti stlačijo pod klasični vandalizem, medtem ko se med najstniki natančno ve, da gre za fenomen, imenovan "Tik tok izziv". <p>Zelo na kratko in kot rečeno brez empiričnih podatkov, ki bi trditve podprli. Začelo se je dokaj benigno, akoravno butasto do korenin. Na vedno eno in isto glasbeno podlago so mladi na platformah najprej plesali en in isti ples, potem so se s filmsko montažo preoblačili, nato so začeli izvajati tudi potencialno nevarne&nbsp; potegav&scaron;čine, ki pa seveda niso bile dovolj, da bi jih omrežja prepovedala.</p> <p>Ne drži pa, da se niso trudila. A nov potencialno nevaren izziv se lahko &scaron;iri s hitrostjo gozdnega požara in preden umetna inteligenca, vgrajena v platforme, zazna potencialno nevarnost, po spletu kroži že tisoče kopij, kar sledi preprosti digitalni logiki, da je viralnost pomembnej&scaron;a od varnosti. Ob tem pa je mladina pametna, kot le kaj, in zna omejitve objav posnetkov, ki so potencialno nevarni, tudi zaobiti. Kot so včasih zapisali: pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni &hellip;</p> <p>Na začetku so ljudje drug drugemu na glavo kot presenečenje zlivali čebre vode in posnetki presenečenih so potovali na popularno družbeno omrežje. A kot vse v življenju, so se posnetki počasi prelevili v ekstreme; izmikanje stolov, snemanje sebe nad prepadom in bog ve, kaj &scaron;e vse. Mladina je začela živeti po diktatu algoritmov in starej&scaron;im se &scaron;e sanjalo ni, kak&scaron;na je njihova realnost. Izziv, tudi drznost, ki sta temelj odra&scaron;čanja, sta iz rok tradicije ali navad povsem pre&scaron;la v roke kolektivne digitalne histerije. Kot primer: na medmrežju kroži govorica, da mladi, ki so požgali nebotičnik v Zagrebu, trdijo, da so vanj vstopili z namenom posneti video, ki na družbenem omrežju prikazuje skupine najstnikov, kako raziskujejo zapu&scaron;čene stavbe. Zaneten ogenj naj bi jim prinesel več ogledov.</p> <p>Poznati pa moramo vsaj dva bistvena motiva, skrita v ozadju predmetov na na&scaron;ih tirih &hellip; Platforme ali niso, ali pa so zelo ohlapno pravno odgovorne za vsebino objav; in seveda, kot vedno, je v ozadju denar. Algoritem nagrajuje ekstremne, dramatične, adrenalinske vsebine, &scaron;tevilo ogledov je nato povezano z reklamami; vse to skupaj je v končni konsekvenci rodilo razred mladih, imenovanih &raquo;vplivneži, ki jim je objavljanje vsebin na internetu dobro plačan poklic&laquo;. Ker zgledi vlečejo, je najstnikom ideja klasične službe, s &scaron;efi, delovnim časom in obveznostmi skrajno tuja &hellip; Kakorkoli se zdi bizarno in analognemu razumu tuje, je trditev, da nekdo meče stara kolesa na železni&scaron;ko progo v upanju, da bo to postalo njegov poklic, med mladimi povsem legitimna.</p> <p>Ampak to &scaron;e ni vse v tej težko razumljivi &scaron;lamastiki.</p> <p>Istočasno s pojavom vedno bolj ekstremnih potegav&scaron;čin, ali pač enostavno snemanju ekstremnih podvigov, ki jih mi razumemo kot vandalizem, se je v vso zgodbo vpletel &scaron;e nov element. Gre za manipulacije video ali avdio posnetkov s pomočjo umetne inteligence. Prav v tej oddaji smo se pred nekaj tedni za las izginili komentarju o tragediji jokajočih ukrajinskih vojakov, ki v uniformah med vožnjo na fronto svojim domačim &scaron;e zadnjič po&scaron;iljajo obupane klice na pomoč. Pozneje se je izkazalo, da gre za povsem digitalno generiran posnetek in vi kot poslu&scaron;alci bi skoraj dobili komentar, ki bi temeljil na neresnici.</p> <p>Tako moramo med navalom vandalizma, ki ga, kot sli&scaron;imo, preiskujejo celo tajne službe, postaviti osnovno vpra&scaron;anje: &raquo;Kaj je resnično? Kaj dejansko obstaja v realnem času in prostoru in kaj je samo produkt strojev?&laquo;</p> <p>Naivnost in nepoučenost na&scaron;ih generacij, ki pa &scaron;e vedno držimo vzvode oblasti, nas vodi v neizogibni spopad z generacijami, ki živijo v vzporednem univerzumu in so jim &scaron;ege in navade tukaj&scaron;njih plemen povsem nerazumljive.</p> <p>Po na&scaron;em skromnem mnenju smo naredili celoten krog, od primatov sem. Kajti spet se čudimo in spra&scaron;ujemo, ali je realnost, ki jo vidimo, sli&scaron;imo in doživljamo, sploh realnost &hellip; Ali pač gre za umetno generirano realnost, ki jo srkamo kot nezavedne žrtve nekih zlobnih imperijev. Edina resničnost se zdi dejstvo, da so utopije, prikazane v znanstveni fantastiki izpred pol stoletja, postale resničnost.</p> <p>In medtem, ko smo starej&scaron;e generacije pasivne&nbsp; žrtve, je na&scaron;a mladina aktiven konzument ter istočasno tudi gorivo za razra&scaron;čajočo se blaznost.</p> <p>Odzvali smo se, kot je bilo pričakovati. Klici k prepovedi mobilnih telefonov v &scaron;olah so do neke mere meso postali, minister za &scaron;olstvo pa se je zavzel proti prepovedi orodij umetne inteligence v &scaron;olah, nekateri star&scaron;i po svojih najbolj&scaron;ih močeh omejujejo čas pred zasloni. A vse to je pljunek v morje in člove&scaron;tvo, ki ne zna ustaviti sovra&scaron;tva iz mesa in krvi, se seveda ne bo zmoglo upreti sovražniku, ki ga niti ne vidi.</p>