Aktualna tema

Nekoč smo jih srečevali na vsakem mejnem prehodu. Danes jih tam skoraj ne opazimo več – vendar to še zdaleč ne pomeni, da je delo carinika izginilo. Prav nasprotno: čez meje potuje vse več blaga, vse več pa ga naročamo tudi prek spleta. Kako carinik danes ve, kateri tovornjak, zabojnik ali paket je vreden podrobnejšega pregleda? Kaj lahko razkrije rentgenska naprava, kaj službeni pes in kaj podatki o pošiljki? Ob dnevu slovenske carinske službe smo se o tem, kako se je carina v 35 letih spremenila in kako je videti njeno delo danes, pogovarjali z Borisom Kastelicem, direktorjem za carine na Finančni upravi Republike Slovenije.

Javni medij – zakaj ga potrebujemo in zakaj je zanj vredno plačevati? O tem smo se pogovarjali s Sophie Balbo s švicarske javne radiotelevizije, ki ima z referendumi o usodi javnega servisa precej neposrednih izkušenj. Švicarji so namreč o svojem RTV-prispevku odločali že dvakrat. O zaupanju javnosti, o tem, kako mora delovati javna radiotelevizija v času platform pretočnih vsebin, kako pritegniti mlade in kako priti do tistih, ki javnih medijev sploh ne spremljajo? S Sophie Balbo se je pogovarjal Luka Robida.

Kako uloviti delce, ki nočejo biti ujeti? Nastaviš jim ogromno pasti, ki jih zakoplješ globoko v led. Tako bi lahko opisali ambiciozni projekt izgradnje detektorja Ice Cube Neutrino, s katerim so zaznali visoko energijske nevtrine, delce, ki nastajajo ob najbolj energijsko masivnih dogodkih v našem vesolju. Sevajo jih denimo supermasivne črne luknje. Za svojo vlogo pri sami ideji za detektor, njegovi postavitvi, kot tudi pri raziskavah nevtrinov, je letos Nobelovo nagrado za fiziko prejel Belgijec Francis Halzen.

Kdo se boji javnih medijev? In zakaj niti Nemčija ni odporna proti sistematičnemu sejanju dvoma vanje in v njihovo financiranje prek obveznega prispevka? Barbara Thomass, medijska strokovnjakinja in upokojena profesorica od leta 2017 soodloča v upravnem odboru javne televizije ZDF. Z njo se je o vlogi RTV-jev, načrtih skrajno desne stranke AfD in posledicah ukinjanja plačevanja obveznega prispevka v evropskih državah pogovarjala dopisnica Maja Derčar.

Prvi ponedeljek v oktobru že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes dopoldan so tako v Stockholmu razglasili letošnje nagrajence za področje medicine in fiziologije. Prestižno priznanje si bodo razdelili ameriški raziskovalec Karl Deisseroth in nemška znanstvenika Peter Hegemann in Georg Nagel. Nobelovo nagrado prejmejo za raziskave na področju optogenetike. Že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so odkrivali poseben celični mehanizem, ki aktivira živčne celice. Z njegovo pomočjo zdaj vemo, kako živčne celice v možganih oblikujejo spomine, čustva in vedenje. Odkritje je izjemnega pomena za nevroznanost, pojasnjuje profesor Zvezdan Pirtošek. Iztoku Koncu se je oglasil iz Združenih držav Amerike. Foto: Nobelova medalja/ Prvi