Obrambe: Dorian Gray - Neuporabni Luksuz Vesti

1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski analitik in psihoterapevt, nadaljujeta serijo o psiholoških obrambah. Tokrat raziskujeta obrambe, ki človeku omogočajo, da ravna v nasprotju s svojo podobo o sebi, ne da bi jo moral zares spremeniti. 2. O epizodi Kaj naredimo z deli sebe, ki se ne ujemajo s tem, za kar se imamo? Slika Doriana Graya postane prispodoba človeka, ki lahko živi svoje želje, agresijo in krutost, medtem ko njihove posledice nosi njegov portret. Epizoda pokaže različne načine, kako psiha ohranja »čisto vest«: protislovja spravi v ločene predale, nesprejemljivo čustvo pokaže kot njegovo nasprotje, jezo usmeri na varnejšega človeka, agresijo izrazi skozi molk ali opustitev, slabo dejanje skuša izbrisati z dobrim ali pa se izogne vsemu, kar bi ga prisililo v soočenje s seboj. Andreja ob tem pokaže še korak dlje: v narcistični organizaciji ne gre več samo za blaženje konflikta, ampak za ohranjanje podobe sebe tako, da posledice nesprejemljivih delov začnejo nositi drugi. Rdeča nit epizode je zato preprosta: obramba ne odstrani tistega, kar je v nas. Poskrbi le, da tega ni treba doživeti kot del sebe. Toda račun ne izgine. Plača ga odnos, drugi človek ali nazadnje človek sam. 3. Ključne točke • Obramba ne odpravi čustva ali impulza, ampak spremeni način, kako in kje se izrazi. • Človek lahko iskreno verjame v svojo dobroto in hkrati ravna v nasprotju z njo. • Ključno vprašanje je, kdo nosi posledice tistega, česar sami nočemo nositi. • Tisto, kar izločimo iz svoje podobe o sebi, s tem ne izgine. 4. Najboljši citati »Vprašanje ni, ali imaš podstrešje. Vprašanje je, kaj hraniš na podstrešju in kako pogosto greš tja pogledat.« – Iztok Prosen »Oboje vem, ampak samo eno sem jaz.« – Andreja Pšeničny »Največ jeze ne dobijo tisti, ki so za nam prizadejali največ, dobijo jo tisti, ki nas imajo najraje, ker so varni.« – Iztok Prosen »Račun vedno nekdo plača.« – Iztok Prosen »Dorian zelo dobro ve, kaj je na sliki. Hodi jo gledat in sklene, da videno zanj ne velja.« – Andreja Pšeničny