Pesniška zbirka, za katero je njena avtorica prejela eno od letošnjih nagrad Prešernovega sklada, je podkletena s premišljevanjem o tem, čemu neki poezijo sploh brati in pisati<p>Med leto&scaron;njimi prejemniki in prejemnicami nagrade Pre&scaron;ernovega sklada je tudi pesnica in prevajalka <strong>Ana Pepelnik</strong>, ki prestižno priznanje prejme za zbirki <em><strong>to se ne pove</strong></em> (LUD Literatura, 2023) &ndash; za to delo je sicer predlani že prejela tudi kriti&scaron;ko sito, nagrado za &raquo;naj&laquo; leposlovno knjigo, ki jo podeljuje Dru&scaron;tvo slovenskih literarnih kritikov &ndash; ter <em><strong>V drevo</strong></em> (LUD &Scaron;erpa, 2025). O slednji so pri Upravnem odboru Pre&scaron;ernovega sklada zapisali tole: &raquo;Č<em>eprav bi se bilo nemalokrat, kakor pravi naslov zbirke, bolj vabljivo kot boriti se s člove&scaron;kostjo, spremeniti v drevo, je prav poezija Ane Pepelnik urjenje v tem, kako zdržati: s pesmijo, z jezikom, s svetom &ndash; in s seboj.</em>&laquo; Kako je to urjenje v resnici videti, kako novopečena lavreatka ustvarja, kako razume poezijo in kaj nam s svojimi pesmimi pravzaprav želi sporočiti, smo v preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Ano Pepelnik.</p> <p><br />Foto: Goran Dekleva</p>