Starorimska pesnitev, ki obsega kakih 12 tisoč verzov, velja za eno najpomembnejših, najvplivnejših del v vsej zgodovini zahodne književnosti<p>Pred nedavnim je pri Slovenski matici iz&scaron;el tretji zvezek <em><strong>Metamorfoz</strong> </em>velikega starorimskega pesnika <strong>Publija Ovidija Nazona</strong>. Gre za zvezek, ki prina&scaron;a sedmo, osmo in deveto knjigo oziroma, rečeno s sodobnej&scaron;im besednjakom, sedmi, osmi in deveti spev te epske pesnitve. To pa pomeni, da je Ovidijeva prevajalka, s prestižno Sovretovo nagrado že ovenčana klasična filologinja <strong>Barbara &Scaron;ega Čeh</strong>, zdaj, po dobrih 15 letih dela, približno na dveh tretjinah osupljivo ambicioznega, osupljivo zahtevnega projekta, kako v sloven&scaron;čino preliti kar 12 tisoč verzov dolgo latinsko pesnitev.</p> <p>A zakaj neki naj bi bili bralke in bralci na izid te knjige pozorni, ko pa prevajalski napor Barbare &Scaron;ega Čeh očitno sploh &scaron;e ni pri kraju? &ndash; Zato ker <em>Metamorfoze</em> predstavljajo enega izmed temeljev, na katerih je postavljena veličastna zgradba evro-ameri&scaron;ke književnosti. No, ta odgovor pa pred nas slej ko prej postavi novo vpra&scaron;anje: ali je Ovidijeva pesnitev nekaj marmornatega in monumentalnega, nekaj, kar sicer moremo občudovati na načelni ravni, a nas vendarle pu&scaron;ča hladnega, ali pa <em>Metamorfoze</em>, nasprotno, &scaron;e naprej pripadajo tistemu segmentu zahodnega kanona, ki bije živo? &ndash; Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Barbaro &Scaron;ega Čeh.</p> <p><br />Foto: Goran Dekleva</p>