Kratkoprozna zbirka sodobnega estonskega pisatelja, za prevod katere je Julija Potrč Šavli minulo jesen prejela Sovretovo nagrado za naj prevod lanskega leta, pokaže, da je kulturna razdalja med Slovenijo in Estonijo precej manjša, kot bi si mislili<p>Če bi človek sedel za volan avtomobila v Ljubljani in se odpeljal v Talin, prestolnico Estonije, bi za to pot menda porabil več kot 20 ur čiste vožnje. In jezik, ki ga ljudje tam govorijo, sploh ni, kakor sloven&scaron;čina, indoevropski, ampak sodi &ndash; skupaj s fin&scaron;čino, madžar&scaron;čino in &scaron;e nekaterimi zahodno-sibirskimi jeziki &ndash; v tako imenovano uralsko jezikovno družino. Vse to seveda lahko hitro ustvari vtis, da se Estonija nahaja precej daleč stran od nas, da je malodane na drugem koncu sveta.</p> <p>Toda <strong>Julija Potrč &Scaron;avli</strong>, na&scaron;a prva in &scaron;e vedno edina književna prevajalka iz eston&scaron;čine, od minule jeseni pa tudi prejemnica Sovretove nagrade &ndash; to prestižno priznanje je prejela za svoj prevod <strong><em>Du&scaron;e ob cesti</em></strong>, kratkoprozne zbirke sodobnega estonskega pisatelja <strong>Urmasa Vadija</strong>, ki je iz&scaron;la pri založbi LUD Literatura &ndash;, opozarja, da se ta geografsko-lingvistična oddaljenost najmanj&scaron;e izmed baltskih republik od nas nikakor ne prevaja v nekak&scaron;no kulturno tujost. V čem natanko pa sta si Estonija in Slovenija podobni? &ndash; Prav to je vpra&scaron;anje, ki smo ga v pogovoru z Julijo Potrč &Scaron;avli pa ob hkratnem listanju po Vadijevi <em>Du&scaron;i ob cesti</em> zasledovali v tokratnem Sobotnem branju &hellip;</p> <p><br />Foto: Goran Dekleva</p>